»Preprosto prelahko je samo prejemati, treba je tudi dajati,« G.Giubilaro
Po zaključku tridnevne delavnice z Gabriello Giubilaro, senior Iyengar joga učiteljico, ki je znova gostovala v Sloveniji, ostajamo polni navdiha, novega znanja in svežega zagona. Priznana učiteljica je z nami delila svojo bogato tradicijo in energično prakso. Izjemen vtis pa so na nas naredili tudi njeni pogledi na Iyengar joga skupnost. Kot poudarja Gabriella, ta skupnost predstavlja neprecenljivo bogastvo – vendar le pod pogojem, da v njej aktivno sodelujemo in soustvarjamo njeno zgodbo.
Na delavnici ste poudarili pomen povezovanja. Imate kakšen predlog, kako znotraj Iyengar joge zgraditi nekaj več kot le uradno društvo na papirju – nekaj, kar bi nas kot učence joge resnično povezalo?
Gabriellla G.:To je odlično vprašanje! Želela bi si, da bi imela pripravljeno rešitev, saj se s tem izzivom soočamo tudi v Italiji. Najboljši način za to je zagotovo skupna vadba. Že same delavnice so super, saj se tam srečujemo in spoznavamo. Če nekdo ne pride na delavnico, hitro ostane izoliran, zato so takšna srečanja že sama po sebi odličen korak.
V preteklosti sem z drugimi učitelji na svoji šoli prakticirala skupno vadbo. Ko namreč vadite in delate skupaj, si medsebojno pomagate ter debatirate, kar med ljudmi stke močne vezi. To je izjemno pomembno in koristno. Ena ovira s katero se pri tem soočamo pa je razdalja, kajne? To je ena stvar.
Druga stvar, ki sem jo opazila, je osebnost posameznikov. Nekateri ljudje preprosto ne marajo biti del skupnosti ali se družiti z drugimi. Raje so sami. V takšnih primerih ljudi ne moreš prisiliti. Moje mnenje je, da prek društva ustvarimo skupnost, do katere imamo tudi določene odgovornosti. Ne moreš se preprosto umakniti z besedami: »Jaz bi bil raje sam, sem drugačen, boljši, pomembnejši,« in potem ostati nedostopen ter izoliran. Če si del društva, imaš dolžnost prispevati, sodelovati in pomagati, da to društvo raste. Če pa želi vsak vleči na svojo stran, je to težko.
Podobno je v politiki. Tam imaš različne stranke, ki že same po sebi tvorijo svoje skupine. Toda znotraj ene stranke, znotraj ene skupine, imamo vsi določene dolžnosti in določene koristi.
Sama vidim članstvo v društvu kot izjemno korist. Moje ime je zapisano na seznamu v Pune, zapisano je na seznamu v Italiji. Lahko oglašujem, da poučujem Iyengar jogo. Vse to so prednosti. A hkrati je moja dolžnost, da društvu nekaj vrnem. Zato sem bila do zdaj vedno del kakšnega odbora ali ocenjevalne komisije.
In vi to počnete, kajne? Ste del skupine, opravljate delo. Tega dela je ogromno in nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Vedno se bo nekdo pritoževal.
Preprosto prelahko je samo prejemati, treba je tudi dajati.
No, ampak najboljši način je resnično skupna praksa. Z drugimi učitelji, s katerimi smo ustanovili društvo, smo se redno srečevali in vadili skupaj. Pomagali smo si, si popravljali ramena, medenico,… In skozi to vadbo se nato razvije odnos. Morda debatirate o tem, kaj je rekla Geeta, kaj je rekel Guruji ali pa danes rečete: »Gabriella je rekla tole,« in potem skupaj preizkušate ter raziskujete. Tako namreč rastemo skupaj.
In to je nekaj, kar je poudarjal tudi Guruji. Ni veliko takšnih ljudi, kot je bil on, ki bi lahko sami od sebe zrasli v takšne genije. On je bil tisti, ki je vpeljal pripomočke, utemeljil metodo in jo nato ves čas razvijal. Njegovo delo ni ostalo zataknjeno na začetni točki; ves čas je raziskoval in poučeval z različnih vidikov. Prav zato je bil genij.
Vsi ostali – še posebej mi, ki smo daleč od Pune in od tega, kar sta nas učila Guruji in Geeta – pa imamo edino upanje v tem, da držimo skupaj. Če si pomagamo, bomo rasli. Samemu je to izjemno težko.
Letos decembra ponovno potujem v Pune, kjer hodim na vadbe. Še vedno moram biti učenka. In to počnem tudi zato, ker resnično verjamem v skupnost. Nočem biti izolirana, želim biti tam in pokazati, da sem še vedno del tega.
Kako pa danes gledate na obisk Pune? Je za učitelje in učence še vedno pomembno, da obiščejo center, kjer se je vse skupaj začelo?
Gabriella G: Zelo pomembno je iti na RIMYI Pune, že samo zato, da vidite od kod izhaja Iyengar joga in kaj vse je Guruji ustvaril.
Vaditi na inštitutu v Punah je odlična izkušnja. Odlična je zato, ker ste vsak dan na vadbi in vsak dan vadite. S tega vidika tam doživite pravo preobrazbo.
Poleg tega vidite korenine te prakse.
Ko greste v Pune, imate čas zase. Ničesar drugega tam ni treba početi – vsak dan greste na ure joge, vsak dan vadite in se posvetite sebi.
Popravki, kot sem jih izvajala z vami tukaj na delavnici, so zaradi velikega števila učencev tam drugačni, a kljub temu sta pomembni obe izkušnji – tako obisk inštituta kot delo v manjši skupini na delavnicah.
Časi, ko sem sama začela hoditi tja, ko nas je bilo malo učencev in sta nas učila Geeta in Guruji so žal minili. Prav zato poskušam – pa čeprav sem včasih stroga – z vami deliti to, kar sem se takrat naučila. Zavedam se namreč, da se je del tega direktnega znanja in načina dela izgublja. Kljub temu vseeno spodbujam obisk RIMYI Pune. Mislim, da je to izjemna izkušnja. Verjetno res ni dovolj le to in je ob tem dobro imeti ob sebi učitelja, ki vam redno pomaga in vas usmerja, ampak obisk Pune je vsekakor odlična odločitev.
